Metoda Montessori temelji na naslednjih spoznanjih: naloga odraslega je, da se otroku približa in mu pomaga le toliko, kolikor otrok prosi in potrebuje. Potrebno pa je otroku pripraviti okolje iz katerega sam črpa nova spoznanja. Čim več stvari pa naj otrok opravi sam, ker to potrebuje za svojo samostojnost, samozavest in svojo celovito osebnost. Prav tako se njegova »igra« spoštuje in se imenuje delo.

V tako pripravljenem okolju so otroci postali zbrani, notranje zadovoljni, veseli, delovni, vljudni in redoljubni; pojav so poimenovali »normalizacija«. Spontano, brez miselnih naporov, so se naučili brati in pisati, računati. Odkrivali so nove stvari in s svojim znanjem navduševali tudi druge.